Elektroinštalacije

Električne inštalacije so del večjega nizkonapetostnega omrežja, ki ga sestavljajo sistemi ožičenja v notranjosti stavbe in oprema za ožičenje. Za izhodišče električnih inštalacij v hiši se štejejo izhodne sponke notranjega daljnovoda v konektorju. Konča se z zbirnim mestom, torej vtičnico, razsvetljavo ali vgrajenim sprejemnikom električne energije. Distribucija tovrstne inštalacije v hiši je dostava energije ali električnih signalov do posameznih sprejemnikov. Domača nizkonapetostna elektro inštalacija je sklop električnih naprav, ki so med seboj povezane s fiksnimi električnimi kabli iz bakra in so usklajene glede tehničnih parametrov, ki omogočajo oskrbo z električno energijo iz distribucijskega omrežja do sprejemnika. Ta sistem vključuje priključne in kabelske povezave, stikalno ploščo, varovalke in daljnovode, sprejemno inštalacijo in pravilno izračunano število vezij. Poleg tega ta inštalacija vključuje kabelsko omrežje, ki je trajno razporejeno pod malto (napajalne žice in kabli), stikalne naprave ter varnostne, zaščitne, krmilne in merilne naprave. Zaradi vrste sprejemnika z napajanjem sta razsvetljava in električna inštalacija ločeni. Svetlobna instalacija napaja električne vire svetlobe ter prenosne kurilne naprave in kotle majhne moči v stanovanjih in družinskih hišah. Po drugi strani se napajalna instalacija uporablja za napajanje industrijskih sprejemnikov in naprav z visoko nazivno močjo, npr. kotli za sanitarno vodo, električni štedilnik. Prostore, kot sta kuhinja in kopalnica, torej tiste prostore, ki so izpostavljeni stalnemu stiku z vodo, je treba opremiti s hermetičnimi elementi, ki ščitijo inštalacijo pred prodiranjem vode in vlage.