Žitarice

Žita so skupina rastlin, katerih semena – zrna žit – so bistveni del človeške prehrane. Poznane vrste žit so na primer pšenica, rž in ječmen. Ko žito dozori, ga požanjejo, zmeljejo in prodajajo kot moko, iz katere kasneje nastanejo kruh in različne vrste peciva ter drugi izdelki. Žita imajo dve lastnosti, zaradi katerih so tako nenadomestljive: visoko hranilno vrednost in zelo dobre lastnosti shranjevanja. Čeprav je žito dolgo shranjeno, lahko svež kruh spečemo vsak dan. Vsaka visoka kultura ima svojo pridelavo žit, prilagojeno določeni regiji. Kultura riža v Aziji, kultura koruze v Ameriki, kultura prosa v Afriki, kultura rimske pšenice ter kultura ječmena in rži pri nordijskih narodih. Podnebje, tla in kmetijska tradicija so dali svoje oblike in značilnosti pridelave žit. Ljudje z gojenjem in križanjem že tisočletja vplivajo na rast žitnih vrst. To vključuje pridelavo čim več žit, ki so se izkazala za bolj odporna na podnebna nihanja, bolezni in škodljivce. Poleg tega mora biti steblo žitne rastline dovolj stabilno, da prenese težo plodov brez upogibanja. Najpomembneje pa je, da zrno dozori na samem peclju, tako da klas drži gotova zrna telesa skupaj do žetve in jih ne spusti na tla, kjer bi zrnje vzklilo in se pokvarilo.